Borza

 

Zgodovina borze:

 

Pojem borza izhaja iz imena van der Burse. To je bila patricijska družina v Brugge-u, v kateri hiši so od 13. stoletja opravljali denarne in menjalne posle. Sodobno borzništvo se je začelo razvijati v 16. stoletju, hkrati z oblikovnajem zgodnjega kapitalizma.

Kostolany, A. navaja primer, kako si lahko predstavljamo borzo. Predstavljajte si moža, ki gre po cesti s svojim psom. Mož hodi naravnost naprej, to je gospodarstvo. Pes teka naprej, levo, desno in nazaj pride k gospdarju in zopet steče stran, ter nazaj k gospodarju; njegova pot predstavlja gibanje vrednostih papirjev. Oba pa gresta naprej, tako mož kot pes. Na koncu skupaj prispeta na cilj njunega sprehoda. Medtem ko je mož prehodil en kilometer, je pes med isto razdaljo pretekel trikrat ali štirikrat več.Tako se vede tudi borza, ki včasih neglede na gibanje gospodarstva ubira svojo pot. Vendar je tako le kratkoročno. Ob koncu sprehoda sta človek in pes zopet skupaj. Podobno se tudi borza v daljšem roku, v dveh ali več letih prilagodi gospodarstvu. Kot se pes prilagodi gospodarju.

Borza vrednostnih papirjev je organizirana gospodarska družba (pravna oseba), ki predstavlja organiziran kraj, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih.

Borza ima korenine predvsem v blagovni menjavi, ki obstaja že od prve družbene
delitve dela. Prvo pravo borzo je najverjetneje ustanovil Nizozemec Van de Bourse leta
1405. Po njem naj bi nastalo ime za način trgovanja. Prva mednarodna borza je bila
ustanovljena leta 1560 v Amsterdamu, med najstarejše borze sodita londonska (1566) ter
frankfurtska (1585).Ljubljanska borza je bila ustanovljena prvič leta 1924 in je delovala do druge svetovne vojne, nato so jo ponovno ustanovili leta 1989. Na prvih borzah se je trgovalo neposredno (»na parketu«) in sicer z večjimi količinami standardiziranega blaga brez njegove prisotnosti. Z razvojem informacijske tehnologije se je spremenil tudi način trgovanja. Klasični borzni parket je zamenjalo elektronsko trgovanje preko računalniškega omrežja.

 

Vrste borznega trgovanja:

Borze lahko razdelimo glede na predmet borznega poslovanja oziroma glede na
trgovinsko dejavnost. Lahko pa jih delimo tudi glede na obseg njihovega delovanja. Glede
na predmete trgovanja, s katerimi trgujejo na posameznih borzah, ločimo:
a) blagovne borze (nafta, žito, zlato…),
b) valutne borze,
c) efektne borze ali borze vrednostnih papirjev (delnice, obveznice…) in
d) terminske borze.

 

Največje svetovne borze so:

 

New York Stock Exchange (NYSE)

New York je v finančnem pogledu glavno mesto ZDA z newyorško borzo vrednostnih papirjev (NYSE) in manjšo ameriško borzo vrednostnih papirjev (AMEX). Prav tako pa v ZDA obstajajo še druge borze, kot so borza v Chicagu, Pacific borza v Los Angelesu in nekatere manjše v Bostonu, Philadelphiji in Cincinnatiju. Poleg tega imajo tudi nacionalni trg prek okenc NASDAQ,vse ostale borze pa so glede način  delovanja bolj ali manj podobne borzi vrednostnih papirjev v New Yorku. Tu naj omenim še blagovne borze, kot so Chicago
Mercantile Exchange, New York Mercantile Exchange, Chicago Board of Trade, New York
Board of Trade in Kansas City Board of Trade.

 

 

Newyorška borza (The New York Stock Exchange) s kratico NYSE in drugim imenom »Big Board« je borza velemesta New York. V ZDA predstavlja največjo borzno hišo po dolarskem prometu in drugo največjo po številu vključenih podjetij. Newyorška borza kapitalizira okrog 21 trilijonov dolarjev ameriških podjetij in 7,1 trilijonov ne-ameriških podjetij. Borza je locirana na Manhattanu (Wall Street 11).

https://www.nyse.com/index

 

NASDAQ (National Association of Securities Dealers Automated Quotations)

 

NASDAQ (National Association of Securities Dealers Automated Quotations)  je ameriška elektronska borza s središčem v New Yorku.Lastnik in operater je The Nasdaq Stock Market, Inc, kjer se delnice praodajajo na borzi pod znakom NASDAQ in je največja elektronska borza v Združenih državah Amerike. Nasdaq je največji ameriški trgovalni sistem za vrednostne papirje.

American Stock Exchange je borza, ki jo upravlja American Stock Exchange LLC – podružnica National Association of Security Delalers, ki jo tudi upravlja NASDAQ. Delnice, ki kotirajo na AMEX-u, so delnice manjših podjetij.

http://www.nasdaq.com/

Borzni indeksi

V množici indeksov sta na ameriškem borznem trgu najpomembnejša Nasdaq 100 in Dow Jones. Nasdaq100 vključuje 100 domačih nefinančnih podjetij, katerih delnice kotirajo na Nasdaqu in imajo največjo tržno kapitalizacijo. Glavni pokazatelj ameriškega borznega trga je pa nedvomno indeks Dow Jones, ki vključuje 30 podjetij. Znana indeksa sta tudi S&P 500, ki vključuje 500 delnic podjetij iz različnih sektorjev, ter Nasdaq Composite, ki vključuje delnice praktično vseh na borzi kotirajočih podjetij. Ameriški borzni trg je zagotovo največji na svetu, saj ponuja delnice in druge vrednostne papirje najrazličnejših podjetij, tako ameriških kot tudi tujih.

 

Londonska borza (The London Stock Exchange)

 

Londonska borza (The London Stock Exchange) je začela delovati 3.marca leta 1801.
Velika Britanija oziroma London je eden vodilnih svetovnih centrov za trgovanje z vrednostnimi papirji, k čemur pripomore velik trg domačih vrednostnih papirjev ter obveznic in trg za mednarodne obveznice in vrednostne papirje. Čeprav je v zadnjih letih prišlo do nazadovanja, pa Velika Britanija ostaja največji svetovni trg za trgovanje z mednarodnimi vrednostnimi papirji (International Financial Services London 2007).

Trgovanje na londonski borzi omogoča več trgovalnih sistemov: SETS (elektronska naročila), SETSmm (hibridni sistem), SEAQ (za delnice manjših podjetij), SEAT PLUS ( (za delnice na AIM trgu), EUROSETS (nizozesmki trgovalni sistem za trgovanje z likvidnejšimi nizozemskimi delnicami) ter International Order Book (za trgovanje z čezoceanskimi delnicami). Na glavnem trgu Main Market kotira približno 1.800 podjetij, na AIM-ju (ki je svetovni trg za manjša, hitro rastoča podjetja) pa približno 1.060 delnic.

Na londosnki borzi se izračunava kar nekaj indeksov glede na trg ter glede na število delnic v indeksu: najbolj značilen je FTSE100, sledijo mu še FTSEAllShares, FTSE AIM UK50, FTSE AIM 100, FTSE AIM AllShares ter FTSE techMark.

Angleški borzni trg je poleg  nemškega eden najpomembnejših evropskih trgov, saj tam poleg domačih delnic kotira tudi precej delnic tujih izdajateljev.

http://www.londonstockexchange.com/home/homepage.htm

 

Tokyo Stock Exchange

 

 

Na Japosnekm je trenutno pet borz, in sicer: Tokyo, Osaka, Nagoya, Fukuoka in Sapporo. Borze na Japosnekm so regulirane s strani Agencija za finančne storitve (Financial Services Agency) Za vsako odobritev kotacije mora biti obveščena Agencija.Glavni delniški trg je borza v Tokiu (Tokyo Stock Exchange TSE). Tokyo Stock Exchange imenujemo Tōshō (東証?) oziroma TSE, katera je locirana v Tokyo – Japonska.Ustanovljena je bila  16. maja, leta 1949.Je največja borza v Aziji in 4 največja na svetu.

http://www.jpx.co.jp/english/

 

The Stock Exchange of Hong Kong Limited (SEHK)

 

The Stock Exchange of Hong Kong Limited (SEHK) se nahaja v Hong Kongu. Gre za tretjo največjo borzo v Aziji v smislu tržne kapitalizacije, takoj za Tokyo Stock Exchange in Shanghai Stock Exchange.Borza je bila ustanovljena leta 1891 v Hong Kongu.
https://www.hkex.com.hk/eng/index.htm

Koristne in zanimive povezave:

 

Johanenes Gross je v svojih zapiskih, predstavi:” Pri zelo uspešnem špekuliranju ni dovolj, da se odločimo prav, ampak morajo tudi drugi ravnati narobe. Mnenje večine je pogosto napačno in odpira možnost bogatega zaslužka.”

No gremo nazaj špekuliranju v naših treh fazah. Seveda se postavlja vprašanje, kako ugotoviti v kateri fazi se nahajamo. Zato ne obstaja učbenik ali metoda, ki bi ji lahko slepo sledili, zato bom svetoval na podlagi lastnih izkušenj. Kakao in s kakšno intenzivnostjo publika reagira? Kašen je tehničen položaj trga, v čigavih rokah se nahajajo papirji, v rokah čvrstih ali omahljivih delničarjev. Ne obstaja znanstvena metoda s katero se bi dalo izračunati, kdaj ena faza prehaja v drugo, še manj pa da bi se to določilo na kolendarju. Borzni vzpon lahko traja več let ali pa le nekaj mesecev. To mora oceniti vsak sam na podlagi lastnih izkušenj in odziva trga. Kdor borzne tečaje ali tendence izračunava matematično je bodisi šarlatan ali tepec ali pa oboje. Kostolany, A. – Borzna psihologija

Samo dolgoletne izkušnje  dajo človeku sposobnost, da situacijo zazna v mezincu. Tudi najbolj izkušeni z vsemi mažami namazani špekulanti, se lahko motijo. Da si človek pridobi izkušnje je celo potrebno motiti se. Vsi smo v temnem prostoru, toda gotovo je, da tisti, ki je v teji sobi že dolga leta, lažje najde pot iz nje, kot pa tisti, ki je pravkar vstopil.

Mislim, da se po analizi tehničnega stanja tržišča lahko oceni najmanjša reakcija javnosti na dogodke. To je po mojem mnenju najboljši smerokaz. Kot rečeno, je kratkoročno in srednjeročno psihologija kriva za 90 odstotkov dogajanj na borzi, dolgoročno pa igrajo večjo vlogo fundamentalni vzroki.

Vsak borzni ciklus je sestavlje iz treh faz:

  1. Faza korekture
  2. Faza prilagajanja ali spreminjanja
  3. Faza pretiravanja

Dogajanje v naravi cilkično: cikli so plima in oseka, 4-letni časi in tudi v gospodarstvu obstajajo cilki, kjer se izmenjujeta boom in recesija, optimizem in pesimizem, inovativnost in stagnacija. Na borzi je prav tako in tudi tukaj je psihologija množic odločilen motor za gibanje tečajev.

Če borza raste, množica prihaja.

Če borza pada, množica odhaja.

V času borzne krize, ko so cene nizke, se za delnice zanima malokdo in vlagateljev, ki bi se zanimali za vstop na borzo, skorajda ni, po drugi strani pa ravno v času booma ljudje množično nalagajo prihranke v delnice in zaradi večjega pohlepa od brokerjev zahtevajo večje donose.

Kot rečeno je borza časovno gledano pred gospodarstvom. Dolgoročno gledano gresta paralelno.

 

 

 

Vir:

  1. Kostolany, A. – Borzna Psihologija,
  2. Turkovic, Zlatko- Prihodnost borze in gospodarstva.Ljubljana:Soleco,2009
  3. https://en.wikipedia.org/wiki/New_York_Stock_Exchange
  4. https://en.wikipedia.org/wiki/NASDAQ
  5. https://en.wikipedia.org/wiki/London_Stock_Exchange
  6. https://en.wikipedia.org/wiki/Tokyo_Stock_Exchange
  7. https://en.wikipedia.org/wiki/Hong_Kong_Stock_Exchange
  8. http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/gaube-tjasa.pdf
  9. Barbara Špacapan, Zahodni trgi

 

Tadej Topic

 

 

 

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s